Here's a link to the fascinating New Scientist article from the headline. My commentary to this article is below in Slovene.

Če obstaja raku-odporna mutacija v miših, gotovo obstaja tudi v človeku. Glede na število ljudi na svetu je celo kar verjetno, da je med nami vsaj nekaj, ali kar nekaj takih, ki so odporni proti raku. Kandidat za to je vsak, ki še nikoli v življenju ni imel rakavega obolenja.

Če bi našli takega človeka ali več njih, bi lahko zdravljenje raka v ljudeh postalo podobno enostavno, kot je opisano v članku. Zajeli bi delež belih krvničk rako-odpornega človeka in jih dali bolniku, ki bi, če bi bilo kot pri miših, nato preprosto ozdravel!

Problem je le najti takega človeka. En sistem bi bil, kot so raziskovalci postopali pri miših, ampak ta bi bil seveda preveč mengelejevski: množico ljudi bi bilo treba okužiti s kakšnim smrtonosnim rakom, nakar je pravi človek tisti, ki preživi. To seveda med ljudmi ne more iti.

Šlo bi pa mogoče tole: identificirali bi vse tiste ljudi, ki so zdravi in v življenju še nikoli niso imeli raka. Zajeli bi njihove bele krvničke in jih dali v krvni obtok pacientov z neozdravljivimi rakavimi obolenji. Če kakšen od pacientov preživi, smo našli rako-odpornega darovalca. Vsem, za katere se izkaže, da so rako-odporni, ponudimo razumno nagrado v zameno za njihove bele krvničke in s tem ozdravimo raka vsepovsod.