An anonymous commenter nailed the nature of Slovenian socialist nostalgists on the Libertarian's forum (in Slovenian):
Borba proti "plehkemu" potrošništvu po mojih opažanjih borba nekaterih ljudi proti lastnemu demonu, ki bi ga lahko imenovali "slabe potrošniške" navade, zoper lastno odvisnost od potrošništva.

"Kritični intelektualci", ki sem jih spoznala jaz, imajo navado, da si plačajo počitnice na Maldivih, nato pa državo pljuvajo, ker ne morejo plačati kruha (sociale), ali pa bolj vsakdanji primer, ljudje si sprčakjo denar za frizerja, bencin, avto, zmanjka jim pa denarja za plačilo elektrike in stanarine, potem pa tulijo, da jim država ne zagotavlja "temeljnih" socialnih pravic. "Kritični intelektualci" zahtevajo od občine, da jim zgradi luksuzni stadion, potem pa javkajo, ko jim zasoli ceno (socialnega) vrtca. "Kritični intelektualci" volijo župane, ki jim gradijo in dajejo luksuzne knjižnice, ne gradijo pa vrtcev.

"Kritični intelektualci" se obnašajo kot triletni otroci, ki verjamejo v Božička in v njegovo denarnico oz. plačilno kartico, ki nima limita in čigar terjatve ni treba nikoli plačati, kritični intelektualci živijo v svetu, kjer ni prioritet, kjer ni odrekanja (varčevanja). Seveda pa potem sprevrženo zahtevajo, da so odrekanju (varčevanju) podvrženi drugi sodržavljani, še najraje na podlagi državne prisile. Drugi naj bodo tisti, ki naj skrbijo za okolje, ki naj ne bodo potrošniki, ki naj jim odpuščajo dolgove v katere so zapadli zaradi lastnih slabih potrošniških navad, ki jih pač maskirajo v lastne "socialne" pravice.

Sicer pa, kdor hodi v gore VE, da je tam vsaj na nekaterih področjih tak ferker kot v Sparu ob 11 dopoldne, ter da ni nobene razlike med preživljenjem časa v Sparovi štancuni, ali pa v zastoju pod zadnjim vzponom do Aljaževega doma. (kar je v bistvu dokaz, da "kritični intelektualci" ne hodijo v gore)

"Kritični intelektualci" so potrebni preprostega potrošniškega opismenjevanja.
In later comments on the same page, socialist nostalgist Boris J. posts about the supposed slavery of heteronomous work (where you do stuff that other people actually want) as opposed to autonomous work (the socialist ideal, where you do stuff that you want to do, but which no one else has a use for).

Socialists basically want to live in a world free of reality, and they want others to suffer and pay for it. They want everyone to be able to enjoy doing "autonomous work", the work that they like to do best. (Which for most people is, drinking and partying.) What they don't address is, who pays for this? Infrastructure is needed to survive the winter, infrastructure is needed to provide clothing, infrastructure is needed to provide medicine, as well as the beer and food and the sneakers. So who's going to support and maintain this infrastructure if everyone can just go and do "autonomous work" - which is, most of the time, drinking and partying?

Well, the other guy will - the guy who pays taxes!

Just as long as the socialist doesn't have to - or gets to pay less.