(Prvotno objavljeno kot odziv na zabaven video na Libertarcu.)

Nekateri zagovarjajo splošno pravico do nošnje orožja s hipotezo, da bi bilo okolje, v katerem so vsi oboroženi, veliko vljudnejše in posledično manj nevarno.

Levitt in Dubner v knjigi Freakonomics pravita, da dokazov za to hipotezo primanjkuje, oziroma da dokazno gradivo, ki je na voljo, kaže prej v nasprotno smer.

Če se gremo te "pravice" do skrajnosti, razmislimo o tem, zakaj ne bi dovolili kar vsakemu imeti najmočnejšega vojaškega razstreliva. Mogoče celo kake male atomske bombe. Ali kemičnega orožja. Konec koncev vse take stvari lahko pridejo kdaj prav tudi civilno.

Če si lahko privoščiš malo atomsko bombo, potem si lahko verjetno privoščiš tudi kakšno malo goro. In če hočeš to goro zravnati, ker bi rad imel na njenem mestu golf igrišče, bi ti prišla ena mala atomska bomba čisto prav. Kajne? Potencial civilne uporabe je torej razviden. Da ne smemo imeti atomskih bomb, je kršenje človekovih pravic!

Podobno recimo z biološkim orožjem. Recimo, da v prostem času delaš humane eksperimente na 1,000 podganah. Po zakonodaji je treba vsako podgano po enem eksperimentu humano ubiti. To se pa najlaže stori s kakšnim primernim plinom. Zakaj torej ne bi smel imeti doma takih plinov? Spet kršenje človekovih pravic!

Orožje ne služi za vsakdanjo rabo, temveč pride prav v posebnih okoliščinah. Te okoliščine so ponavadi stresne in udeleženci v njih so pod pritiskom. Kadar je v takih okoliščinah zraven orožje, se zlahka zgodi, da posledice, ki bi bile sicer začasne, postanejo trajne.

Svoboda je dobro načelo, ker več svobode ponavadi pomeni več užitka, manj škode, več prosperitete v življenju. Svoboda je pomembna, ker nas drugače množica, obuta v cementne čevlje, vse vleče nazaj. Ampak načelo svobode drži tam in samo tam, kjer drži - ne pa po neki magiji kar povsod, absolutno in vedno. Pri kemičnem orožju in atomskih bombah, recimo, ne drži. In po gradivu, ki nam je na voljo, prav tako ne drži pri puškah in pištolah.