Most of my posts are in English. This one is in Slovenian because it is a response I originally posted on Libertarec, a Slovenian blog.
Demokracija ni trg, demokracija je socializem. Demokracija je sistem, v katerem 51% kratkovidnih preglasuje 49% modrih. Demokracija sta dva volka in ena ovca, ki glasujejo o tem, kaj bo za večerjo.
Velika večina volilcev se zelo omejeno in poenostavljeno zaveda političnih in ekonomskih realnosti. Velika večina volilcev ni sposobnih razumeti, kakšna je funkcija centralne banke in čemu služijo obrestne mere, ki jih postavlja centralna banka. Velika večina volilcev teh principov ne bo nikoli razumela. Lahko se jih samo nauči; naučila pa se bo tega, kar več sliši. Če bo več slišala o socializmu, bo verjela v socializem. Če bo več slišala o libertarizmu, bo verjela v libertarizem. V obeh primerih bo velika večina volilcev le verjela, ne pa razumela, ker večina ni sposobna dovolj globokega kritičnega razmisleka.
Večina ljudi zna sklepati le površinsko, medtem ko so fenomeni, o katerih se glasuje na volišču, globoki, subtilni in kompleksni in daleč presegajo sposobnosti razumevanja povprečnega volilca.
Zato bo v demokraciji vedno zmagal tisti, ki ima nadzor nad šolstvom in nad mediji.
Cerkev že 2000 let ve, da je večina ljudi kot trop ovac, ki potrebuje usmerjanje in pastirja. Zato cerkev že 2000 let uspeva. Ker poskrbi, da se ljudi indoktrinira, že ko so majhni (šolstvo) in ker potem to vero vsak teden vzdržuje (medij).
Če nimaš šolstva in medijev, nimaš vpliva. Demokracija je zgolj glasovanje o tem, kdo ima bolj vplivno šolstvo in bolj vpliven medij.
Showing 10 out of 10 comments, oldest first:
Comment on Aug 16, 2007 at 14:50 by Anonymous
Comment on Aug 16, 2007 at 17:11 by Anonymous
Comment on Aug 21, 2007 at 15:55 by Anonymous
- komunizem,
- (naci)fašizem,
- anarhija in
- izpeljanke ...?
;-)
Comment on Aug 21, 2007 at 18:43 by Anonymous
Za fašizem in komunizem seveda vemo, da nimata posebnih prednosti pred "demokracijo". Problem v fašizmu in komunizmu je v tem, da dovoljujeta (celo vzpodbujata) zatiranje večine s strani manjšine. Demokracija je v redu do te mere, vkolikor preprečuje, da bi manjšina zatirala večino.
Vendar pa je po drugi strani demokracija neuspešna v toliko, v kolikor dovoljuje zatiranje manjšin s strani večine.
V razvitih demokratičnih ekonomijah današnjega časa vidim eno glavnih težav v tem, da manj sposobna večina vsiljuje socializmu podobno diskriminacijo proti sposobnejšim, s čimer se na dolgi rok ovira ekonomski razvoj in niža dolgoročno blagostanje vseh, vključno s to isto večino.
Na splošno je prisoten trend čedalje večjega omejevanja posameznikove svobode v imenu družbene koristi. Večina na demokratičen način sama od sebe rine proti socializmu. Eventuelno mogoče celo proti totalitarizmu.
Glavni problem demokracije je, da ljudje večinoma glasujejo v skladu z vrednotami, ki so jih dobili v šolah. Večina ljudi si ne izoblikuje svojih vrednot, temveč jih dobijo.
Če želimo biti uspešni pri oblikovanju koristnih družbenih strategij, bi morali zagotoviti, da pridejo najbolj do izraza glasovi tistih, ki so o problematiki najbolje informirani in so se vanjo najbolj poglobili. Takšni glasovi so vedno v manjšini. V demokraciji jih ignoriramo in dopustimo, da jih preplavijo glasovi populizma in večine. Glasovi, ki ne temeljijo na informiranosti, temveč na predsodkih, pridobljenih v šoli.
Sistem, ki bi bil boljši od demokracije, bi (1) gradil na osnovi demokracije, v smislu da bi prav tako zagotovil, da manjšina ne more zatirati večine; vendar pa bi (2) zagotovil, da tudi večina ne more zatirati manjšine; in (3) poskrbel, da pri odločanju o posameznih tematikah pridejo v ospredje tisti glasovi, ki so o posamezni tematiki najbolje informirani - skratka taki, ki prinesejo največ dodane vrednosti.
Takšen izboljšan sistem bi mogoče lahko bil: (*) SD-2 (Structural Deep Democracy), ki identificira tehtnejše glasovalce preko algoritma PageRank; ali (*) moj predlog o wiki zakonih, ki je neposredna demokracija, v kateri pa mora za vsak nov zakon biti visoko strinjanje v populaciji; ali pa (*) razsvetljeni absolutizem, kjer moder vladar do svoje smrti ali odstopa varuje pravila igre, kongres psihologov in učiteljev pa vseskozi drži v pripravljenosti množico mladih in sposobnih kandidatov za nasledstvo, od katerih se ob prenosu moči naključno izbere enega, da postane novi vladar.
Konec koncev pa bi bilo možno optimalni sistem najti tudi tako, da bi se sprejelo univerzalno ustavo, ki bi garantirala, da se vsak lahko preseli, kamor ga vzamejo, in odnese ves svoj denar in kapital s sabo; ter da vsak, ki ima teritorij večji od x000 kvadratnih kilometrov, lahko ustanovi svojo državo. Pri tem pa bi bilo treba preprečiti, da se zgodi tragedija ZDA, kjer zdaj federalna vlada izvršuje tiranijo, pred katero bi morala svoje državljane varovati.
Comment on Aug 22, 2007 at 12:41 by Anonymous
Drugače pa, beseda anarhija izvira iz grške besedne zveze an (brez) in archos (vladar). Meni osebno se zdi, da v njej nikakor ne živimo, saj je (raznih oblik) vladanja v našem življenju kar precej (pa sem nisem štel žene, pa tašče,...).
:-)
Ideje o razsvetljenem absolutizmu je razvijal že Platon, kasneje pa jih je realizirala recimo Marija Terezija, pa mislim (kolikor se spomnim zgodovine), da se nekako niso prav dolgo obdržale. Kaj vem, mogoče ni bilo dovolj velikega konsenza o razsvetljenstvu vladarjev?
No če povzamem, osebno sem mnenja, da je demokracija nekako najboljši kompromis med na eni strani totalitarnimi oblikami vladavine in na drugi strani anarhijo.
Mislim, da je nabolje, da vsak po svojih močeh (komunikacija - tudi bloganje, politično delovanje, delovanje v nevladnih organizacijah, ...) pripomore k temu, da njegove ideje zagledajo luč sveta.
Glede zadnjega, pa nekaj podobnega pravzaprav obstaja. Poglej si za hec zgodovino najmanjše države na svetu. Mogoče dobiš kakšno idejo...
:->
Comment on Aug 22, 2007 at 15:39 by Anonymous
Saj - zato pa pravim, da popolne anarhije - takšne, kot bi si jo človek želel, v kateri bi se vsak res brigal zase in bil svoboden - ni. Popolna anarhija ni stabilna - nature abhors a vacuum, kjer je priložnost za vladanje, magari na lokalni ravni, se bo hitro nekdo našel in "vladal".
No če povzamem, osebno sem mnenja, da je demokracija nekako najboljši kompromis med na eni strani totalitarnimi oblikami vladavine in na drugi strani anarhijo.
Ignoriral si 2/3 predlogov, ki sem jih dal - SD-2 in wiki zakoni oba gradita na demokraciji in jo izboljšujeta z namenom, da (1) se prepreči zatiranje manjšin s strani večine, ter (2) da pridejo najbolj informirani glasovi pri odločanju najbolj do izraza.
Kot sem že napisal, sta to dve hibi demokracije, zaradi katerih si kot politični sistem ne zasluži ocene 5 (odlično), temveč kvečjemu mogoče 2, včasih 3 (zadostno, včasih dobro).
Comment on Aug 23, 2007 at 07:50 by Anonymous
Ok, priznam da sem si vzel malo premalo časa za resno analizo tvojih (štirih) predlogov, zadnji je bil namreč tisti o sprejetju univerzalne ustave...
No najprej, kar se tiče anarhije - prav imaš, kaj drugega tu ni za povedat.
Kar se tiče ideje SD-2 (Structural Deep Democracy), pa ta temelji na (nedokazani) predpostavki, da bodo ljudje (če bodo imeli priliko), glasovali za najbolj kompetentnega med njimi. V to predpostavko pa ne dvomim samo jaz, kajne? Ljudje se večinoma odločajo na podlagi drugih kriterijev (sorodnosti idej, načina razmišljanja,"javnega mnenja", občutkov, ...).
Ker sem prelen, da bi pomanjkljivosti takega sistema analiziral podrobneje, bi samo omenil, da kar nekaj ljudi živi od tega, da spletnim stranem dvigujejo (Googlov) page rank. Dvig PR pa ni vedno povezan z dejansko "vrednostjo" za potencialnega obiskovalca strani. No lahko mi oporečeš, da vsaj spletne strani z najvišjim PR izkazujejo tudi najvišjo stopnjo konsenza o pomembnosti (popularnosti) strani za ljudi, s čimer s seveda strinjam.
Kar se tiče wiki zakonov, mi je ideja všeč, vendar ima iste pomanjkljivost kot sama Wikipedia. Če se namreč kdo odloči "napasti" določeno področje z neumnostmi, bo to lahko počel toliko časa, dokler ne bo kdo tega področja "zaklenil", oziroma dokler ne bodo ustali "uredniki" obupali nad njim. Verjetno je še kar nekaj drugih pomanjkljivosti, povezanih s kompetentnostjo sodelujočih, dostopnostjo tehnologije,...
Se mi pa zdi, da je ideja wiki zakonov zelo uporabna za fazo razprave (predlogov) o osnutkih zakonov in upam, da bo kdo to idejo tudi uporabil.
No kar te tiče obeh hib demokracija je pa takole.
Zdi se mi, da v demokraciji ne gre za zatiranje manjšin s strani večine, tamveč za vpliv malih (močnih) interesnih skupin na druge (male ali velike) šibkejše interesne skupine. Vse to se izvaja preko pravil, ki veljajo v "demokratični" družbi. Podobno je tudi v totalitarnejši sistemih, le da tam ni vedno videza "pravičnosti".
Željo po tem, da bi pri odločanju prišli do izraza najboljši je pa prvi izrazil že (v prejšnjem mojem komentarju omenjeni) Platon. Si morda kaj bral njegovo Državo? Problem demokracije je morda ravno v tem, ali znamo prepoznati najboljše, najbolj kompetentne med nami.
Comment on Aug 23, 2007 at 13:24 by Anonymous
Upam, da si princip SD-2 prav razumel. Tu ne gre za to, da bi ljudje glasovali neposredno za določeno osebo, temveč "glasujejo" za več ljudi, kjerkoli med npr. 5 in 20; ti ljudje prav tako glasujejo za 5 do 20 ljudi, in na tak način se tvori mreža glasov, ki jo algoritem analizira in najde najbolj centralne posameznike. Tukaj torej ne gre za neposredno glasovanje, temveč za analizo grafa, ki pokaže, kdo je najbolj tehtna oseba v grafu.
Vprašanje pri "glasovanju" bi se ljudem postavilo v obliki: "Navedi 5-20 ljudi, ki so po tvojem najboljši za X oziroma so kompetentni priporočiti najboljšo osebo za X."
Takšen graf je možno narediti ločeno za različne cilje, tj. grafi so lahko različni za iskanje vodje države in za iskanje šefa gasilcev.
S tehnologijo je mogoče graf ponovno analizirati vsak teden - nekateri bi svoje glasove v tem času spremenili, drugi ne.
Ta pristop naj bi poskrbel, da voditelje na določenem področju izberejo aktualni eksperti na tistem področju, ne ljudje z glasovanjem neposredno.
Ker sem prelen, da bi pomanjkljivosti takega sistema analiziral podrobneje, bi samo omenil, da kar nekaj ljudi živi od tega, da spletnim stranem dvigujejo (Googlov) page rank. Dvig PR pa ni vedno povezan z dejansko "vrednostjo" za potencialnega obiskovalca strani.
Glavna načina, ki jih "optimizatorji iskalnikov" za uporabljajo za te manipulacije, sta (1) ustvarjanje novih strani s povezavami na tiste, ki jih želijo dvigniti; in (2) manipulacija povezav na obstoječih straneh. V sistemu SD-2 pristop (1) ne more delovati, ker zahteva uvedbo množice dodatnih volilcev, ki bodo glasovali, kot hoče manipulator. Pristop (2) zahteva masovno podkupovanje ali masovno prepričevanje. Možno je, da bi kakšna organizacija sprožila akcijo, da naj pri "glasovanju" vsi navedejo določenega človeka, kar bi tej osebi povečalo centralnost v grafu. Algoritem bi seveda moral biti odporen proti takšni manipulaciji, tako da bi takšnim strukturam v grafu dal manjšo težo, kot organskim hierarhijam. Ne vem, ali je PageRank sam po sebi že odporen na ta napad, ali ga je treba prilagoditi, ampak tudi če ga je treba prilagoditi, se mi zdi da je rešitev možna.
Zdi se mi, da v demokraciji ne gre za zatiranje manjšin s strani večine, tamveč za vpliv malih (močnih) interesnih skupin na druge (male ali velike) šibkejše interesne skupine.
Lahko to razložiš? Recimo na primeru davka na dohodke, ali univerzalnega zdravstva, ali pomoči za revne. Ali niso to vse politike, ki temeljijo na neumnosti večine? Ljudem se zdi fajn, da se "bogate odira", tudi če se jih v resnici ne in se samo ovira bogatenje najsposobnejših in se s tem slabi zdravo cirkulacijo elite. Ljudem se zdi fajn, da bi bi bilo zdravstvo "pravica vseh, ne le bogatih", ne razmišljajo pa o tem, kdo bo plačal račune. Verjetno jih bodo kar "bogati", ki jih tako "odiramo". (Odiramo v resnici sami sebe.) Ljudem se zdi fajn, da država pomaga vsem, ki imajo v življenju "manj sreče", pri tem pa ignorirajo, kakšne patologije se s tem dolgoročno vzpodbuja, in kako stroški za to pomoč dolgoročno rastejo.
Vse te iniciative so mogoče res originalno bile pobude majhnih vplivnih interesnih skupin, ampak dejstvo je, da je večina to sprejela; če večina tega ne bi sprejela, v demokraciji teh politik ne bi bilo možno izvajati. Ker pa so večinsko sprejete, imajo legitimnost, četudi so destruktivne.
Comment on Aug 23, 2007 at 13:30 by Anonymous
Comment on Aug 24, 2007 at 06:14 by Anonymous
And so it goes...
:-)
Ja, nimam nobenega komentarja.